KOBILARNA LIPICA
V soboto 24.8. bo svečano odprtje sejma na maneži popestril nastop Lipicancev ob 10.00 uri
PREDSTAVITEV KOBILARNE LIPICA
Kobilarna Lipica je prva in največja kobilarna z lipicanci na svetu, s tradicijo od leta 1580. Obsijana z mediteranskim soncem, le korak od morja, je dom več kot 300 belih lipicancev. Obenem je tudi ena najlepših in najbolj priljubljenih turističnih destinacij Slovenije.
Prvo stran izjemne zgodbe o Kobilarni Lipica je napisal habsburški nadvojvoda Karel II, sin cesarja Ferdinanda I. Habsburškega, ki je leta 1580 kupil lipiško posestvo od tržaškega škofa. Na Krasu pa so konje vzrejali že dolgo pred tem. Sloveli so po svoji moči, hitrosti in vzdržljivosti. Po ustanovitvi kobilarne so jih plemenitili s križanjem s španskimi, italijanskimi in arabskimi konji, tako je v stoletjih nastala lipicanska pasma konj.
Do danes se je v Kobilarni Lipica ohranilo šest klasičnih linij žrebcev, ki temeljijo na šestih originalnih žrebcih. To so Conversano, Neapolitano, Favory, Maestoso, Pluto in Siglavy. Obenem se je ohranilo 18 rodov kobil.
Lipicanec je dobil ime po Lipici, ta pa po drevesu – lipi, ki je rasla na vrhu lipiškega griča. Iz Lipice se je reja lipicancev v stoletjih razširila v druge države. Najprej v dežele nekdanje monarhije, nato pa preko oceanov. Še vedno pa so lipicanci doma v Lipici, ki vsako leto pritegne več kot 100.000 obiskovalcev z vsega sveta. Posestvo kobilarne vabi k obisku z več kot 300 hektari pašnikov, najlepši beli lipicanci navdušijo v predstavi Zgodba o Lipici, vsi, ki želijo doživeti stik z mogočnimi belimi konji, pa se lahko pridružijo posebnemu doživetju Postanite šepetalec konjem, vožnji s kočijo ali vodenemu ogledu Lipice.
PAS DE DEUX
Lipicanci s svojo lepoto najbolj navdušijo, ko s ponosnimi koraki predstavljajo figure klasične dresure. Po šestih ali več letih treninga žrebec obvlada tudi najzahtevnejše figure. Piaffe ali kas na mestu. Passage ali lebdeči kas, z izrazito kadenco. Piruete in menjave galopa v skoku. Dejstva jahača postanejo skoraj nevidna, saj ga s konjem povezuje odnos, ki temelji na ravnotežju, zaupanju in harmoniji. Ko v točki pas de deux skupaj nastopita dva plemenita bela žrebca, se zdi, kot da dihata skupaj. Kot eden.
ŠOLA NAD ZEMLJO
Če se je konj na znak jahača vzpel na zadnje noge, mu je lahko v boju rešil življenje. Tako je bilo nekoč, danes pa predstavljajo figure šole nad zemljo vrhunec umetnosti klasičnega dresurnega jahanja. Potrebnega je veliko znanja in zaupanja med jahačem in konjem, da lahko skupaj izvajata figure, kot so levade, capriole in courbette. Zato tradicijo šole nad zemljo neguje le nekaj konjeniških ustanov na svetu. Prav vse skoke šole nad zemljo lahko občudujemo tudi pri mladih lipicanskih žrebcih v naravi, med igro. Z leti šolanja beli lipicanci izvedbo izmojstrijo, tako lahko te spektakularne figure izvedejo v predstavi, na znak jahača.
DOLGE VAJETI
Delo na dolgih vajetih je eden od vrhuncev visoke šole klasičnega jahanja. Po letih treninga pod sedlom lahko beli žrebec izvaja vse figure klasične dresure le s pomočjo dolgih vajeti. To zmorejo le visoko izšolani konji in jahači, ki jih povezuje vez zaupanja.